Zakaj glasovati ZA pokojninsko reformo?

Za višjo odmero pokojnin:

Z novim pokojninskim sistemom bodo pokojnine, ob 2-3 leta daljši delovni dobi, ob koncu prehodnih obdobij ob odmeri višje od 5 % do 19 %. Pokojnine se bodo poviševale skozi celotno prehodno obdobje. V primeru minimalne plače bodo tako upokojenci že v letu 2011 v povprečju po novem sistemu dobili 5 evrov višjo mesečno pokojnino.

Za realno rast pokojnin:

Obstoječi pokojninski sistem znižuje pokojnine novim upokojencem najmanj za 0,5 %, hkrati pa na račun posebnih količnikov povečuje razkorak med plačami in pokojninami, zaradi česar imamo vse več revnih upokojencev. Nov pokojninski sistem te slabosti odpravlja. Nove pokojnine bodo tako višje, pokojnine že upokojenih pa se bodo usklajevale najmanj z rastjo življenjskih stroškov in tako ohranjale svojo realno vrednost. Če bi bila zadnja uskladitev pokojnin izpeljana po ZPIZ-2 bi znašala 1 %, ker je bila izpeljana po ZPIZ-1 je bilo usklajevanje le 0,4 %.

Za postopen prehod in zgodnejše upokojevanje industrijskih delavcev:

Novi pokojninski zakon predvideva ustrezna prehodna obdobja vse do leta 2025 in posebno izjemo za tiste z dolgo pokojninsko dobo. Ženske se bodo tako v letu 2011 lahko upokojile pri 55 letih starosti in 38 letih pokojninske dobe, moški pa pri 58 letih in 41 letih pokojninske dobe. Starost in pokojninska doba se bosta nato postopoma poviševala le za 4 mesece na leto.

Za pravičnejši in preglednejši pokojninski sistem:

Iz pokojninskega sistema izločamo vse pravice, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih. Tesneje povezujemo vplačane prispevke in višino končne pokojnine in tako zagotavljamo pravičnejši sistem, ki ne omogoča špekulacij in zastonjkarstva, hkrati pa ščitimo pravo solidarnost med zavarovanci. Kolikor je posamezni prispeval, takšna naj bo njegova pokojnina.

Za medgeneracijsko solidarnost:

Medgeneracijska solidarnost predstavlja temelj slovenskega pokojninskega sistema. Zavarovanci plačujejo prispevke neposredno za pokojnine svojih staršev, zato je prav, da imajo iz tega naslova tudi primerljive pravice ob upokojitvi. Obstoječi sistem tega ne zagotavlja, kar vodi do zloma medgeneracijske solidarnosti. Ni prav, da se delavci, ki še lahko delajo predčasno upokojijo, breme svoje predčasne upokojitve pa prevalijo na svoje otroke in vnuke.

Proti zviševanju prispevkov:

Višji prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi neizogibno vodili v nižanje plač in višanje brezposelnosti. Višje stroške dela bi delodajalci namreč prelili v stroške plač in krčenje zaposlenih. Višji prispevki bi tako povzročili izgubo delovnih mest. Hkrati pa z višanjem prispevkov ne bi mogli pokriti primanjkljaja v pokojninski blagajni, ki nastaja zaradi staranja prebivalstva.

Proti pretiranemu obremenjevanju prihodnih generacij:

Zaustaviti moramo zniževanje pokojnin in prehitro upokojevanje, sicer bodo prihodnje generacije delavcev morale ob plačevanju nespremenjenih prispevkov, pomagati še svojim upokojenim staršem in dodatno varčevati še za svojo starost. V primerjavi z zdajšnjimi delavci bi bile tako kar trikrat bolj obremenjene.

Proti krčenju pokojninskih, socialnih in ostalih pravic:

Brez novega pokojninskega zakona bo treba z radikalnimi varčevalnimi ukrepi privarčevati do 300 mio evrov letno. Ker država takšnega primanjkljaja ne bo mogla pokriti z dodatnim zadolževanjem, bo nujno zniževanje pokojnin, nižanje socialnih transferjev (štipendije, otroški dodatki, denarna socialna pomoč, denarno nadomestilo za brezposelnost ipd.) in nižanje plač javnih uslužbencev.

Proti radikalnim spremembam pokojninskega sistema:

Nova pokojninska zakonodaja gradi na obstoječem pokojninskem sistemu. Ohranja časovni bonus za otroke in vojaščino, vpeljuje spodbude za zaposlovanje mladih in starejših ter vzpostavlja dovolj dolga prehodna obdobja vse do leta 2025. Odlašanje sprejema novega pokojninskega sistema pomeni krajša prehodna obdobja, izgubo bonusov in bolj radikalne spremembe.