Nove stranke, stari obrazi?!

Slovenija je prišla v situacijo, ki je še ni poznala. Prvič v zgodovini samostojne Republike Slovenije bomo volivci lahko odšli na predčasne parlamentarne volitve. Zadeva pa se je zakomplicirala že v osnovi, saj se krešejo pravna mnenja že o tem, kdaj je parlament, ko predsednik vlade ne dobi izglasovane zaupnice, razpuščen. Še vedno torej velja, da imata dva pravnika tri pravna mnenja.

Politično zanimiva pa postaja situacija s t. i. novonastalimi strankami. V bitko za premierski stolček se je spustil ljubljanski »JZ« ali »Zoki«, kot ga kličejo nekateri. Pravzaprav je Zoran Jankovič sploh prvi, ki je na tako množičen način najavil svojo kandidaturo. Odločil se je namreč, da bo v malo manj kot 2 mesecih pred volitvami, ustanovil politično stranko, ki pa bo menda takoj po izvolitvi njegovih poslancev v Državni zbor RS, ugasnila. Zoran je torej prišel rešiti Slovenijo. In to bo storil v enem mandatu. Med pobudniki za kandidaturo JZ-ja je tudi nekdanji predsednik Kučan, leta 2008 znan kot velik zagovornik levega trojčka. Hja, ko pričnejo nekatere stranke toniti, pač gremo k tistim, ki v danem trenutku najbolje kotirajo. Verjetno nam bo ljubljanski župan obljubil »slovenske Stožice«. Po tem je seveda najbolj poznan. Škoda je le, da se našim nogometnim asom skoraj zagotovo ne bo uspelo kvalificirati na evropsko prvenstvo in ta športni kompleks ne bo požel slave.

Med tem, ko si desničarji spretno manejo roke in veselo opazujejo situacijo drobitve glasov na tranzicijski levici, pa se v senci Zokija pojavi lista Gregorja Viranta. In to lista osebe, ki je veljala za tesnega sodelavca Janeza Janše. Le kje nista našla skupne poti? Morda pa je bil čas, da bi Gregor Virant prevzel vajeti v SDS in bi prav on kandidiral za mandatarja v stranki SDS. Vendar v tako demokratični stranki kot je SDS to seveda ne gre. Janez Janša ima na kongresu še vedno 100% podporo in niti slučajno se ne pojavi pomislek, da bi kdo glasoval proti.

Nastajajo torej nove stranke ali liste, ki pa so bolj ali manj nove stranke, s starimi obrazi. Podobna je bila nekaj let nazaj zgodba Zares – nove politike, saj so v to stranko odšli vidnejši, stari obrazi iz LDS. Z malo humorja bi stranko Zares lahko poimenovali »Zares – stara politika«. Glede na izjave predsednika Zaresa, Gregorja Golobiča, pa bi se verjetno marsikdo strinjal, da bi tej stranki ustrezalo ime »NEres – stara politika«.

Pa da ne bomo gledali samo po drugih strankah. Tudi v SD – Socialnih demokratih se bodo zgodili preobrati. Odšli bodo ljudje, ki so s polnimi usti socialdemokratskih vrednot v to stranko prišli par mesecev pred volitvami leta 2008. No, sedaj se bo dejansko pokazalo, kdo v vrstah SD je tudi v času, ko stranka ne uživa velike podpore, pravi Socialni demokrat. Skratka, rečemo lahko, da imamo »starih« političnih strank dovolj. Potrebujemo pa nove obraze.