Virant rešitelj Slovenije?!

Po trenutnih javnomnenjskih raziskavah je lista Gregorja Viranta tista, ki uživa največjo podporo. Znan je že tudi program te liste, ki vključuje med drugim tudi odpoved delovnih razmerij v javnem sektorju, saj želi Gregor Virant zmanjšati javno upravo za 5 odstotkov. Tega seveda ne moremo narediti brez odpuščanja v javnem sektorju. Več kot očitno je, da med podpornike Virantove liste ne spadajo javni uslužbenci, ki pa jih ni ravno malo.

Pa poglejmo podrobneje, kako je nastala Državljanska lista Gregorja Viranta. Sprva je Gregor Virant napovedal, da bo na volitvah nastopil z listo, za katero bo zbral 8000 podpisov. Tega ni storil, ampak je po liniji najmanjšega odpora ustanovil politično stranko, ki nosi njegovo ime. Čeprav je ves medijski prostor in priljubljenost z ljudmi dosegel ravno s tem, da ne bo ustanovil politične stranke, je to obljubo prelomil. Še več, ustanovil je stranko, ki je že v osnovi zasnovana kot kult osebnosti, saj poudarja ime Gregor Virant.

Če pogosto slišimo, da je SDS Janševa, ali pa SD Pahorjeva, pa lahko rečemo, da je Državljanska lista Gregorja Viranta popolnoma Virantova, saj že samo ime stranke opozarja na to. Niti vodje totalitarnih sistemov si niso privoščili tega, da bi njihove stranke nosile ime velikega vodje. S podobno listo je na parlamentarnih volitvah prvič zmagal Silvijo Berlusconi, ki je znan po svojih aferah in obiskih na sodiščih. Da ne bomo koga zoperstavili, moramo reči, da je zgodba o ustanovitvi stranke Zorana Jankoviča podobna. Tudi njegova stranka nosi ime velikega vodje, ki pa so ga k rešitvi Slovenije pozvali »veljaki« bivšega sistema. Samo ime Pozitivna Slovenija nas ob spominu na Jankovičeva sinova prijetno pomirja in nam daje upanje za v bodoče.

Pa se vrnimo k »novemu« obrazu v politiki – Gregorju Virantu. Ko je prišla v javnost novica, da bo Virant prišel rešiti Slovenijo, je bil glavni poudarek ravno ta, da bo zbral politično nezaznamovane ljudi. Vse skupaj je nelogično že pri samem predsedniku Državljanske liste Gregorja Viranta, saj je predsednik te liste Gregor Virant, bivši minister za javno upravo v času vladavine Janševe SDS. Seveda pa Virant zelo rad poudarja, da ni bil nikoli član SDS. S t. i. nestrankarskimi veljaki imajo izkušnje vse stranke, več ali manj slabe. To so ljudje, ki se uradno ne opredelijo, so pa na listi neke stranke, ko pa ta stranka prične toniti, gredo na drugo listo, rekoč da nikoli niso bili člani kakšne stranke in da so seveda novi obraz v politiki. Še bolj zanimiva postaja naveza Janša – Virant. Kaj se bo iz tega izcimilo bomo videli takoj po 4. decembru 2011. Navidezna rivala bi lahko kar takoj po volitvah, kot bivša sodelavca v vladi, postala nova – stara sodelavca v novi vladi. To nas seveda ne bo čudilo, saj se Gregor Virant spretno izmika odgovorom na vprašanje, s katerimi strankami bi se povezal v koaliciji, iz njegovih ust pa nismo slišali še niti ene kritike na račun Janeza Janše.

Če že sprejmemo dejstvo, da je Gregor Virant nov obraz v politiki, pa vsekakor ne moremo sprejeti dejstva, da je nov obraz v politiki Marko Pavliha, tesen sodelavec Viranta v njegovi stranki. Marko Pavliha je vsem dobro poznan kot nekdanji član LDS, ki je kasneje iz te stranke prestopil v SD, sedaj pa je vstopil v stranko Državljanska lista Gregorja Viranta. Vse lepo in prav, to je tudi njegova pravica. Ampak, ali ni Gregor Virant obljubil, da bo na svojo listo pripeljal nove obraze v politiki?

Premislimo torej, kdo so res novi obrazi v politiki in ali ni mogoče bolje zaupati že utečenim političnim strankam?