Déjà vu! Nobenih presenečenj, le slab okus v ustih

Če je še pred nekaj tedni šala o Virantu in Erjavcu kot Garminčkih (počakaj … preračunavam … preračunavam …) delovala zgolj skrajno zabavno, se je po včerajšnjem (torek, op. a.) razkritju poteka pogajanj t. i. levosredinske koalicije na spletni povezavi PS pokazala v vsej svoji absurdnosti. Celo Türk jima je s predlogom Voljča za mandatarja dal možnost, da ostaneta načelna in da se ne pokažeta kot tista, ki sta ves čas pogajanj držala figo v žepu. Ampak fantje so bili že zdavnaj dogovorjeni. Samo njihove vehementne izjave o nujnosti vstopa v Janševo koalicijo za izhod iz krize sedaj izpadejo še bolj bedno in obsceno. In rezultat? Déjà vu. Koalicija 2004-2008. Isti politični obrazi, ista politika, iste metode. Volk dlako menja, nravi pač nikoli.

Ali pa je to le izpolnitev želje volivcev, da po Pahorjevi vladavino nastopi nekdo z odločno roko. Volilna zmaga »novinca« na parlamentarnem parketu je sicer pokazala, koga so imeli volivci v mislih, ko so odločali o drugačnem načinu vodenja države. Kot v dobri grški tragediji so nam nato akterji zgodb prodajali idejo o Jankoviču, ki se ne zna pogajati, ni politik, nima izkušenj, se ne znajde, ni vešč, pa še kaj bi se našlo. In prav je, da tragično tudi konča. Da si bo zapomnil, da v našem kalnem ribniku nima kaj iskati. Pri tem tudi SD ni brez madeža. Spomnimo se le nategovanj okoli izbire predsednika državnega zbora.

Cicero je dejal, da narod lahko preživi svoje norce in celo ambiciozneže. Ni se za bat sovražnika pred obzidjem Rima. Ta je poznan in nosi svojo zastavo javno. Bati se moramo izdajalcev med nami, ki govorijo isti jezik kot mi, ki nam kažejo prijazen obraz, ki kimajo našim argumentom, ki se prilizujejo narodu, da govorijo in delajo v njegovem imenu oziroma za njegovo dobro. Pa kaj še! Stari znanci so se v imenu naše svetle prihodnosti ekspresno dogovorili. In cedila se bosta med in mleko. O ideoloških vprašanjih ne bomo razpravljali. Seveda ne. Gre za čisto ekonomijo. Za delitev plena, pozicij, moči, kajneda? Samo forma je malce spremenjena: Očitno takole za hec, da vidimo, koliko lahko to ljudstvo prenese. In prenese očitno ogromno. Na nas je, da se odločimo, ali bomo to nemočno opazovali ali pa ne bomo dopustili, da nas imajo za popolne bebce. Nekdo je nekoč modro zapisal, da je politika očitno zarota neproduktivnih a organiziranih proti produktivnim vendar neorganiziranim. Sedaj samo še manjka, da kdo reče: Acta est fabula, plaudite! K vragu. Jaz vas bom brezkompromisno izžvižgal in hočem denar za karto nazaj. Ali pa novo predstavo.